Omemba: Jure Jakob

»Kamorkoli se ozrem, sami živi živci.«

»Ljudje v teh pesmih so predvsem utrujeni.«

»To, kot je danes pojasnil njegov predsednik Rudi Zevnik, pomeni mali Simonček.«

»Jenkovi dnevi prinesejo raznolik nabor kulturnih dogodkov.«

»Pohod po poti Jeprškega učitelja, ki poteka med Drulovko in Bregom, bo 25. oktobra.«

»Kamorkoli se ozrem, sami živi živci.«

»Ljudje v teh pesmih so predvsem utrujeni.«

»Gre za poezijo, ki se poklanja tako živim kot pokojnim.«

»To, kot je danes pojasnil njegov predsednik Rudi Zevnik, pomeni mali Simonček.«

»Jenkovi dnevi prinesejo raznolik nabor kulturnih dogodkov.«

»Prepričal je žirijo v sestavi Irena Novak Popov, David Bedrač in Franci Novak.«

»Že s prvo zbirko Tri postaje je opozoril nase.«

»Nagrado so izbrali z glasovalnimi lističi.«

»obstaja nekaj / veliko večjega od naju«

»na nogometnih stadionih in v bojnih jarkih ni ateistov«

»Pesmi v zbirki Prepovedani položaj so krepkega, zmogljivega diha, ki se zlepa ne ustraši še tako zahtevnega, strmega koraka.«

»... leta pridejo, odidejo, / lipa pa samo narahlo raste. /.../ Če je ne polomi ujma /.../, bo rasla še stoletja. / Kdo ve, kdo vse / bo to opazil? //«

»ko pravkar prebujen ničesar še ne veš, / ampak vidiš, / cel zazrt, zazrt.«

»To je pesem, ki žari temno in zagonetno, a tudi trajno in nepopustljivo; bralca mami, da se vedno znova vrača v njen žareči ris in uročen prisostvuje prvobitni moči pesniške besede.«

»Glavni kriteriji, ki so me vodili pri izbiri, so inovativnost, avtorska vizija ter nedobesednost, potem me je zanimala tehnična izvedba, nisem ocenjevala poezije same, ampak me je zanimalo, na kak način je besedilo v interakciji z videom in obratno, predvsem sem torej vrednotila filmski, in ne pesniški jezik.«

»Videopesem odlikuje impresionistična vizualna naracija, ki hitro krene od naslova samega.«

»Opravke imam, naloge, drobna zadovoljstva, ljube obraze, ljube melodije. Če ni drugega, se oprimem jeze.«

»Ko so prišli po ata, so jih čakali, slutili, vedeli so, da nekaj bo.«

»Naj ta poscani svet čez noč zamrzne v rumeno grudo.«

»Kako dolg spomin ima to zlepljeno testo, kako močno se oprijema teme in teže?«

»Vsi se trudimo, poskušamo, nastajamo ... Opisuj, ne nehaj. Ko duše rastejo, so žalostne ...«

»Obstaja poezija, za katero bi lahko rekli, da ima značaj vode. Ki se v bralca nataka skoraj neslišno in precej počasi. Poezija, ki ji je treba pustiti nekaj časa, da se je nabere do tistega roba, čez katerega se potem ulije v polno in temeljito bralsko doživetje. Zdi se mi, da je Peter Kolšek pisal predvsem poezijo te vrste. Za bralce, ki se znajo ustaviti in počakati.«

»Pesem na čutno nazoren način preprosto pokaže neki uvid.«

»Odraščal sem bolj kot ne v zakotju, kjer sem ves čas bil v stiku z naravo.«

»Verjamem v gozd in travnik, pa v noč, v kateri raste žito.«